Zadnji vikend v mesecu avgustu je tradicionalno rezerviran za osvojitev našega najvišjega vrha. Letos se že petnajstič zapovrstjo odpravljam na to potepanje po naših gorah. Kot planinski vodnik vsako leto peljem skupinico desetih osvojitve najvišjega vrha željnih pohodnikov.
Priprave so v polnem teku že mesec pred odhodom. Vse potrebne rezervacije so potrjene, tako za avtobusni prevoz kot za spanje na planinskih kočah. Plan vzpona na najvišji vrh imam pripravljen v treh različnih izpeljankah. Nikoli ne veš kaj zgodi tam zgoraj visoko pod milim nebom, lahko nas preseneti kakšna nevihta, lahko se, bog ne daj, pripeti kakšna nesreča, vse je potrebno predvidet ter pozorno spremljat vremenske razmere. Pogoj za udeležbo na tem tridnevnem izletu je seveda dobra fizična pripravljenost, potrebna je popolna planinska in varovalna oprema, ter seveda veljavno članstvo v krovni organizaciji planincev.
Nahrbtnik mora biti primerno velik, lahko je planinski ali pa lovski nahrbtnik, v katerega je potrebno zložiti rezervna oblačila, tako poletna kot zimska, če nas slučajno preseneti kakšna snežna nevihta, ki je že kar pogosta v tem času, zadostna količina vode in kakšne prigrizek. Priporočljivo je imeti tudi majhno torbico prve pomoči z obliži in povezami. Čelada je lahko dobro pripeta na zadnjem delu. Pohodne palice niso obvezne so pa priporočljive, vsaj do samega vzpona, od tam naprej so neuporabne. Zakaj planinski ali lovski nahrbtnik, zato ker sta s svojimi malimi žepki in skritimi prostori primerna, da lahko shranimo stvari, ki so hitro pri roki. Športni nahrbtnik ne pride v poštev. Tudi ja bom uporabil lovski nahrbtnik, saj je moj planinski na zadnjem izletu v hribe doživel majhno nesrečo. Ta lovski nahrbtnik mi bo posodil prijatelj, ki tokrat zaradi službenih obveznosti ne bo mogel z nami. Dan pred odhodom je vse pripravljeno.
Iz radovednosti še doma stehtam svoj lovski nahrbtnik, kazalec na osebni tehtnici se ustavi na številki osemindvajset. Pismo, kaj sem pozabil, niti trideset kilogramov nima. Smeh.…