Ko sem se bila majhna, sem cisto vsako poletje preživela pri svoji babici. Babica je imela namreč hišo nekje, kjer ni bilo veliko prometa in tam sem bila seveda prosta in sem lahko počela, kar sem hotela. Mi smo načeloma živeli v bloku in nisem imela toliko svobode, kot sem jo imela pri babici. Takrat sem si seveda tudi zaželele imeti svojo hišo, saj sem točno vedela, kako bi jo lahko preuredila in kaj bi lahko naredila. Pri babici mi je vedno ostala v spominu le ena stvar. To je bil rododendron. Rododendron je nekako res bil zelo zanimiv, saj mi je čisto vedno odvzel vso pozornost. To je bila res zelo lepa roža oziroma grm rože, ki je bil res vedno poln barv.
Ravno zato mi je rododendron vedno ostal v spominu, saj sem se vedno rada tudi skrivala za njem, še posebej, ko smo se šli s prijatelji skrivalnice. Vedno sem se skrila za rododendron in čisto nikoli me niso našli. Vedela sem, da ko bom enkrat odrasla in če mi bo uspelo seveda imeti svojo hišo, bom tudi sama imela na terasi oziroma na travniku rododendron. Je definitivno roža, ki mi je ostala v spominu in mi vedno bo, saj je zelo lepa.
Ko sem malo odrasla, sem seveda tudi babico vprašala, kako skrbi za rododendron oziroma kaj mora početi z njim. Povedala mi je, da gre za res nezahtevno rožo in da jo lahko ima marsikdo tudi tisti, ki recimo nimajo toliko časa in jih ni toliko doma. Ta podatek mi je bil zelo všeč, saj sem vedela, da bom enkrat morala začeti delati in me ne bo dosti doma. Rododendron je definiral nekaj, kar bo postalo del mojega življenja, saj komaj čakam, da se končno preselim v neko hišo ali pa seveda v neko stanovanje, kjer je terasa. Tam bom definitivno posadila rododendron in uživala v vseh barvah, ki jih bo imel, saj me bo to spominjalo na moje otroštvo.