Učne poti Ponikva

Kraška vodna učna pot Stanka Buserja

 

Pot, ki vam predstavi Ponikovski kras, je posvečena izvrstnemu geologu in profesorju Ponkovljanu dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah vas spremlja smerni znak Pironaea buseri, eden izmed petih fosilov, ki se imenujejo po njem.

Izpred osnovne šole Blaža Kocena na Ponikvi, kjer bo ob novem uvozu z glavne ceste postavljeno nekdanje vodno korito za napajanje živine, pot vodi za cerkev svetega Martina, kjer stoji leseni štepih (vodnjak). Mimo pokopališča na levo opazite rastlinsko čistilno napravo, ki čisti odpadne vode kraja in je bila prva te vrste v Sloveniji. Desno pod hribom svetega Ožbalta izvira potok Meklen, kjer so ženske nekoč prale perilo, od tod ime Periše. Ob cesti sta vidna dva kraška izvira, stalni in presihajoči, ki se napajata iz ponorov – ponikev v Mlakarjevih rupah. Rastišče velikonočnice v Boletini spada v zavarovano območje Nature 2000 in je ena najbolj obiskanih destinacij na obrobju Ponikve. Dobrih sto metrov naprej lahko občudujete izginotje vode v globinah kraških ponorov – ponikev, po katerih je kraj Ponikva dobil ime.

 

Ob kozolcu pri Vinotoču Šmid, kjer se lahko tudi okrepčate, se nudi lep razgled na suho kraško dolino, ob lepem vremenu tudi na Kamniško-Savinjske Alpe.

Šmidov štepih leži na strmem kraškem pobočju, zanimiv je zaradi kaverne (votline) s stalaktiti v globini 4 metre. Pot se nadaljuje do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, zaključi pa krožno skozi gozd na cesto, ki vodi nazaj na Ponikvo. Ob cesti vas vabi turistična kmetija Pokrajšek.

Pot, ki vam predstavi Ponikovski kras, je posvečena izvrstnemu geologu in profesorju Ponkovljanu dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah vas spremlja smerni znak Pironaea buseri, eden izmed petih fosilov, ki se imenujejo po njem.

Izpred osnovne šole Blaža Kocena na Ponikvi, kjer bo ob novem uvozu z glavne ceste postavljeno nekdanje vodno korito za napajanje živine, pot vodi za cerkev svetega Martina, kjer stoji leseni štepih (vodnjak). Mimo pokopališča na levo opazite rastlinsko čistilno napravo, ki čisti odpadne vode kraja in je bila prva te vrste v Sloveniji. Desno pod hribom svetega Ožbalta izvira potok Meklen, kjer so ženske nekoč prale perilo, od tod ime Periše. Ob cesti sta vidna dva kraška izvira, stalni in presihajoči, ki se napajata iz ponorov – ponikev v Mlakarjevih rupah. Rastišče velikonočnice v Boletini spada v zavarovano območje Nature 2000 in je ena najbolj obiskanih destinacij na obrobju Ponikve. Dobrih sto metrov naprej lahko občudujete izginotje vode v globinah kraških ponorov – ponikev, po katerih je kraj Ponikva dobil ime.

Ob kozolcu pri Vinotoču Šmid se nudi lep razgled na suho kraško dolino. Šmidov štepih leži na strmem kraškem pobočju, zanimiv je zaradi kaverne (votline) s stalaktiti v globini 4 metre. Pot se nadaljuje do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, zaključi pa krožno skozi gozd na cesto, ki vodi nazaj na Ponikvo.

 

Pot treh znamenitih ponkovških mož

Pot je zgodovinsko – geografska, poimenovana po lavantinskem škofu Antonu Martinu Slomšku, kartografu in geografu Blažu Kocenu ter slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Na usmerjevalnih tablah morate slediti Slomškovima Blažetu in Nežici.

Od osnovne šole Blaža Kocena Ponikva vas krajevna cesta vodi do čudovitega panoramskega razgleda ob cerkvi svetega Ožbalta. Nadaljujete po delu Slomškove pohodne poti do Sloma, kjer so v obnovljeni Slomškovi rojstni hiši urejene stalne razstave o škofovem življenju in delu. Na železniški postaji Ponikva je zgodovinska razlaga pomena ene izmed prvih 8 železniških postaj ob Južni železnici na progi Dunaj – Celje, leta 1846 na Slovenskem.

Sledi nekoliko daljši sprehod po pešpoti do spominske sobe na Zgornjem Hotunju, kjer si lahko ogledate spominsko sobo in spomenik Blažu Kocenu. Skozi Hotunjski gozd prispete do Mastenovih ribnikov, kjer boste uživali v mirnem sožitju z naravo in si nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Med njivami prispete v naselje in po cesti navzdol nadaljujete pot proti nekdanjemu posestvu Zagajškovih, kjer lahko z zgodovinske table izveste veliko o Mihaelu Zagajšku.

Ob sadovnjaku navzdol in poti ob železnici prispete do glavne ceste in kostanjevega drevoreda, ki je bil nekoč sestavni del graščine. Pot vas vodi naprej do Šamčevega peskokopa, ki je bogat z zrni kremena, odlomki alg in školjk. Na tablah lahko ugotavljate starost teh sedimentov.

Po pešpoti se z glavne ceste proti Ponikvi vrnete v kraj, pot zaključite z ogledom baročne notranjosti cerkve svetega Martina.

 

 

 

 

TIC Šentjur
Ul. skladateljev Ipavcev 17
3230 Šentjur

Šentjur