Grajske ruševine Planina, grajska kašča

Planinski grad lezi na 33 metrov visokem strmem skalnatem grebenu nad trgom. Graditi so ga začeli v 10. ali 11. stoletju, dogradili pa so ga verjetno v 12. stoletju. Prvič ga omenjajo listine leta 1190, ko so bili njegovi lastniki Krški škofje oziroma Vitezi Planinski. V 13. stoletju so bili lastniki gradu Ostrovrharji (1249), v 14.stoletju pa Celjski grofje (1345-1456). Nato je grad prešel v last raznim deželnim knezom in najemnikom, med katerimi so bili najbolj znani Mosconi (1588-1768) in Protazi (1823). Leta 1884 so gradu sneli streho in je tako postal razvalina ter se je kot tak deloma ohranil vse do danes.

Večkrat so ga prezidali in dozidali. Jedro gradu je romansko (del severne, vzhodna in zahodna stran), južna stena pa je gotska. Na severni steni je mogoče opaziti zanimivo zidavo v obliki ribje kosti, značilno za antiko oziroma rano romaniko. Grad je bil grajen kot podolžno oblikovano poslopje - palacij z velikimi kletmi, v dveh nadstropjih in velikimi podstrešnimi prostori. Na zahodnem delu, ob vhodu, je stal visok okrogel stolp, na severu, 100 m vstran, pa je bil se en stolp, ki je ščitil staro dovozno cesto na grad. Obzidje je varovalo grad na zahodni, severni in vzhodni strani.

Društvo September
Planina 41/a
3225 Planina

Šentjur